Ličkanje ali kožuhanje koruze je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Iz nje so pridobili moko, da so pozimi pekli kruh in kuhali žgance. Iz zdroba so gospodinje pripravile polento, jo zabelile z ocvirki in zraven ponudile še mleko. To je bil zajtrk, kot se šika!

Danes ličkajo le še pri redkih hišah, pa še to bolj zato, da ohranjajo tradicijo. Starih časov in različnih opravil se zelo radi spominjajo starejši. Prav zato smo se v Domu odločili ter pripravili pravi praznik ličkanja. Pod kozolcem nas je čakal kup koruze, ki smo jo nabrali s stanovalci in muzikant.

Pridne roke so hitele ličkati koruzo, zraven smo še zapeli in tudi zaplesali. 

Na koncu pa smo se še okrepčali s pravo pojedino.

"Res luštno je blo, drugo leto pa spet.«