urejenosti in obdelanosti podeželja;ohranjanja delovnih mest na podeželju;varovanja okolja (dolgi transporti živil, prispevajo k povečani porabi fosilnih goriv, hrupu in onesnaženju zraka, povečani uporabi embalaže in dodajanju konzervansov živilom);izboljšanja zdravja prebivalstva kot posledica uživanja s stališča prehranske vrednosti kakovostnejše hrane (višja hranilna vrednost, višja vsebnost vitaminov) in trajnejšega zagotavljanja virov živil ter posledično manjše možnosti deficita določenih mikrohranil v prehrani;zagotavljanja državne varnosti za obdobje ekonomskih kriz;zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene oskrbe (pričakovano večje nihanje cen kot posledica globalizacije in nadaljnje liberalizacije na področju kmetijstva, večjega in spremenjenega povpraševanja, gibanja cen energentov, pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov in s tem povezanih letin ter zalog, večje rabe surovin v proizvodnji biogoriv, surovine predstavljajo tudi potencialno donosne naložbe na mednarodnih finančnih trgih...);zmanjšanja revščine in družbene neenakosti.

Spodbujanje lokalno trajnostne oskrbe s hrano je eden izmed pomembnih ciljev Nacionalnega programa prehranske politike, povzet po Resoluciji o nacionalnem programu prehranske politike. Ta je usmerjena v zagotavljanje varne hrane v celotni živilski verigi, vzpostavljanje, ohranjanje in krepitev zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev Republike Slovenije ter zagotavljanje zadostne preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano, pridelano in predelano na trajnostni način. Negotovosti pri globalnem zagotavljanju hrane in zmanjševanje izpustov CO2 so med drugim vzroki, da je začela Evropska unija poudarjati pomen samooskrbe in lokalno pridelane hrane.  Projekt Samooskrba Podravja je dolgoročni projekt in hkrati proces, s katerim se želi doseči trajnostne učinke samooskrbe (socialno-ekonomski in okoljski učinki).