ALZHEIMER CAFE IN SPREHOD ZA SPOMIN

Demenca je bolezen, ki ne prizadene le bolnika.  Demenca je pogosta težava, njeno poznavanje pa se skozi zadnje desetletje postopoma izboljšuje. Ljudje čedalje bolje poznajo bolezenske simptome, zavedajo se posledic demence in možnosti zdravljenja, zaradi česar pogosteje poiščejo pomoč že v začetnih stadijih bolezni.

Alzheimer caffeje lahko definiramo kot neformalna srečanja vseh tistih, ki se soočajo z demenco oz. Alzheimerjevo boleznijo kot najpogostejšim vzrokom demence. Osnovni namen je medsebojno podpiranje, pridobivanje samozavesti in spretnosti za vsakdanje življenje z Alzheimerjevo boleznijo.

Utrinki iz Alzheimer dneva ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21.9.2017>>>

SPREHOD ZA SPOMIN

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. september Dom Danice Vogrinec Maribor organizira »SPREHOD ZA SPOMIN«.

S sprehodom za spomin smo se pridružili drugim sprehodom, ki so na ta dan potekali na pobudo Alzheimer Disease International (ADI) po celem svetu. S tem želimo širši javnosti približati naraščajoči problem demence, ki postaja čedalje večji problem sodobne družbe.

Sprehod za spomin, 21.9.2016, galerija slik>>>>

RTV prispevek (44 minuta) >>>

DEMENCA JE EPIDEMIJA

Velikokrat slišimo: »Ko bom v pokoju, bom pa ...« To je naš pogled v tretje življenjsko obdobje, ki ga vsi vidimo kot mirno, spokojno, v krogu svojih najdražjih. A nad temi lepimi sanjami preži temna senca strahu, da nas bo zapustil spomin, da se ne bomo spomnili imen vnukov, da ne bomo sposobni samostojnega življenja in bomo svojim bližnjim ne v veselje, temveč v breme.

TA TEMNA SENCA SE IMENUJE DEMENCA, KI KAKOR RAČUNALNIŠKI VIRUS OKVARI NAŠ SPOMIN.

Demenca je epidemija 21. stoletja. V EU je bilo leta 2015 več kot deset milijonov ljudi z demenco, v Sloveniji se ocenjuje, da jih je več kot 32 tisoč. "Demenc je veliko, najpogostejša v starosti nad 65 let je Alzheimerjeva demenca,".

Demenca prihaja počasi in hitro napreduje.

O demenci govorimo, če začnemo opažati pri prej povsem zdravem človeku motnje višjih miselnih funkcij. Višje miselne funkcije so denimo spomin, sposobnost računanja, sposobnost branja, orientacije v prostoru, pozornost.

Če smo torej samo pozabljivi ali se samo slabo znajdemo v prostoru, to še ni demenca.

Prav tako ni demenca, če imamo s kakšno višjo miselno funkcijo, težave že od rojstva.

Za demenco je tudi značilno, da prihaja počasi, po tem pa napreduje in postaja vse bolj moteča za posameznika pri vsakdanjih opravilih doma in v službi.

Najzgodnejši znak je praviloma blaga motnja pozornosti. Oseba ne zmore slediti pogovoru, posebno v večji skupini. Umika se družbi, pogosto z izgovorom, da je pač stara in utrujena. Izgublja zanimanje za stvari, ki so ga do nedavnega veselile. Nato pridejo v ospredje pozabljivost, čustveni umik, pogosto tudi žalost in otopelost. V tej fazi je zelo težko ločiti začetno demenco od depresije. Vedno bolj so izražene spominske motnje. Oseba pozabi, da pozablja! Velikokrat se ponavlja in večkrat ponovi že povedano. Če ga svojci na to opozorijo, postane jezen, odklonilen in nezaupljiv.

Z napredovanjem bolezni bolniki tudi telesno opešajo. Nič več niso sposobni opravljati osnovnih življenjskih aktivnosti in vse bolj potrebujejo pomoč drugih.

In tu je glavna razlika med »normalnim« pozabljanjem in demenco: če sami opazimo, da pozabljamo, in smo do tega kritični, potem gre za »normalno« pozabljanje, ki je posledica preobremenitve, utrujenosti, pogosto tudi neprepoznane depresije. Če pa nas na motnje spomina opozarjajo drugi, potem je velika možnost, da gre za začetno demenco.

Spremembe najprej opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci.

Demenca se začne deset, dvajset, tudi trideset let pred tem, ko se v možganih začnejo nalagati določene beljakovine.

Ko se je Alzheimer okoli leta 1900 začel ukvarjati s to boleznijo, je bila zelo redka, saj je bila takrat statistično pričakovana življenjska doba le 44 let.

Demenca, ki jo je odkril in je posledica sprememb zadnjega dela možganov, kjer so centri za spomin in orientacijo v prostoru, pa se kaže šele po 65. letu starosti.

Kadar pa gre za spremembe v sprednjem delu možganov, nad čelom in očmi, kjer imamo centre za vedenje, obnašanje, našo socialno integracijo, govorimo o drugih, tako imenovanih frontalnih demencah, ki se pojavijo tudi bolj zgodaj.

Za ušesom imamo denimo zelo pomemben center za naše preživetje: prepoznavanje človeških obrazov, ki je pri nekaterih bolnikih lahko prav tako prizadet. Ti ne prepoznavajo več svojcev niti svojega obraza, nekateri tudi ne ločijo človeškega obraza od predmetov.

"Vsaka demenca je zgodba zase, vsaka je osebna tragedija za bolnika in njegove svojce.

Nikoli ni prezgodaj, da poiščemo zdravniško pomoč, ker bi diagnozo morali postaviti veliko prej, kot jo običajno.

Ob skrbi svojca z demenco najbolj trpijo svojci, ki za osebo z demenco prevzemajo 24 urno oskrbo v vseh pogledih vsakodnevnega življenja.

Ob tem je potrebno poudariti, da svojci tiho trpijo in statistike kažejo, da umirajo skoraj devet let prej, kot če ne bi skrbeli za svojca. z demenco. Umirajo v stresu, z občutkom krivde, so depresivni, imajo več srčnih bolezni in diabetesa.

Učinkovitega zdravila za demenco še nimamo. Od vseh bolezni, ki jih medicina danes pozna, je največ napora vloženega prav v raziskovanje demence in iskanje zdravila, ki bi preprečilo propadanje možganov".

Kateri so tisti preventivni ukrepi s katerimi lahko bolezen vsaj za nekaj let "odložimo"?

• Redna fizična aktivnost - gibanje, dovolj je že pol ure hoje vsak dan,
• Mentalna aktivnostjo - branje, učenjem tujih jezikov, reševanjem miselnih ugank,...
• Mediteranska prehrana
• Dovolj spanja.

Demenca je kompleksno zdravstveno stanje, a ljudje napačno mislijo, da je izključno povezana s staranjem. Pogosto jo napačno označimo za senilnost, kar izraža, da je demenca normalni del staranja. Spremembe spomina se običajno lahko pojavijo, ko se staramo.

A ključna razlika med demenco in 'starostno pozabljivostjo' je v tem, kako katera vpliva na naše vsakodnevno življenje. Vsakdo je kdaj pozabljiv ali se spopade z občutkom zamegljenosti misli.

Ko zboli svojec za demenco se nam kot neformalnemu negovalcu porajajo številna vprašanja?

• ·         Kaj je demenca?
• ·         Kdaj k zdravniku?
• Kako se kot svojec spopasti z skrbjo za osebo z demenco?
• Zakaj je pomembno, da gremo k zdravniku čim prej?
• Kako demenco zdravimo?
• ·         Ali je bolnik z demenco sposoben voziti avtomobil?
• ·         Ali naj oseba z demenco hodi v trgovino?
• ·         Kako hitro demenca napreduje?

Na ta in druga številna vprašanja lahko odgovore svojci dobijo na Skupini za pomoč svojcem, ki poteka vsak prvi delovni četrtek v Domu Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva c.9, ob 17.30 uri.

Dom Danice Vogrinec Maribor skupaj z Ministrstvom za zdravje in v sodelovanju z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca in UKC Maribor izvaja dvo letni program, ki je namenjen strokovnemu izobraževanju strokovnih delavcev (ABCDemenca) in Malo šolo demence, ki je namenjena svojcem in neformalnim oskrbovalcem v 10 občinah v regiji.